5. branik

IVAN ZELKO IN DRUGI INTELEKTUALCI SLOVENSKE KRAJINE

branik 5

Dr. Ivan Zelko se je rodil leta 1912 v Črenšovcih očetu Marku in materi Katarini. Po petih razredih osnovne šole v Črenšovcih je nadaljeval šolanje v Murski Soboti in Ljubljani. Po študiju teologije je bil leta 1935 v Mariboru posvečen v duhovnika. Kot mlad duhovnik je služboval v več župnijah v Pomurju, v času druge svetovne vojne nekaj časa tudi na Madžarskem. Štirideset let je služboval v Špitaliču.

Ljubezen do zgodovine in znanstvenega ustvarjanja se je pokazala že v dijaških in študentskih letih, ko je začel objavljati svoje članke iz prekmurske zgodovine v Novinah in Kaledarju Srca Jezušovega. Pred vojno je sodeloval v Prekmurskem muzejskem društvu in bil eden od ustanoviteljev. Svoje znanstvene razprave je objavljal v Časopisu za zgodovino in narodopisje, v Bogoslovnem vestniku, Stopinjah in drugod.
Glavnina Zelkovih razprav in člankov obravnava prekmursko zgodovino od njenih začetkov v srednjem veku pa do današnjih dni v zgodovini posameznih župnij. Ob 10. obletnici Zelkove smrti je prof. Vilko Novak izbral in uredil Zelkove pomembne znanstvene članke o prekmurski zgodovini v knjigo Zgodovina Prekmurja. Sodeloval je z  Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani in z njenimi odličnimi zgodovinarji, ki so gojili velik spoštljiv odnos do njega. Bil jim je sodelavec in avtoriteta za zgodovino Prekmurja.


Dr. Ivan Zelko velja za prvega znanstvenega raziskovalca prekmurske zgodovine. O zgodovini Prekmurja je bilo sicer precej napisanega že pred njim, a ti zapisi še zdaleč niso bili tako strokovni in sistematični, zato nobeno sodobno raziskovanje prekmurske zgodovine ne more mimo Zelkovega dela.

Slovenska krajina je v preteklosti dala domovini veliko glasnikov dejstva, da živijo v pokrajini ob Muri Slovenci in ne Vendi. Veliko intelektualcev, ki so s svojim delovanjem na različnih področjih prispevali k temu, da se je iz naših krajev slišal ponosen, slovenski glas. Na tem mestu se spominjamo teh, ki so iz naših logov ponesli slovenski glas. Duhovnik, glasbenik in vzgojitelj dr. France Cigan, rojen v Žižkih, je bil pomemben zbiralec ljudskih pesmi in osrednja osebnost glasbenega življenja med koroškimi Slovenci. Pisatelj, publicist, dokumentarni pisec in urednik Ferdo Godina, rojen na Dolnji Bistrici, je ustvaril literarni opus, ki obsega preko 30 del in je s svojim pisateljskim delom pomembno prispeval v zakladnico slovenskega leposlovja. Ponosni in hvaležni smo, da so naše vasi domovini, v kateri danes živimo, podarila ljudi, ki so s svojim delom slovenski narod obogatili.