4. branik

SPOMIN NA UČITELJE, KULTURNIKE IN ŽRTVE 2. SVETOVNE VOJNE

branik 4

Ohranjanje kulturne dediščine je izjemno pomemben element identitete posameznikov, skupnosti, naroda in države. Narod in država brez kulture in varuhov te kulture ne more ostati in obstati. In prav slovenska, prekmurska kultura je ohranila  Prekmurce kot Slovence in jih v zgodovini prav zaradi te kulture pripojila k matičnemu narodu. Vsak človek je poklican k ohranjanju tiste kulture, v katero je bil rojen. In sleherni opravlja poslanstvo ohranjanja svoje, narodne kulture od rojstva do smrti.

Prebivalci pokrajine ob Muri so z ohranjanjem slovenskega jezika in slovenske kulture pomembno prispevali k ohranitvi slovenstva. Ljudska kultura je bila med tukajšnjimi ljudmi vseskozi živa, kot je živa danes.
Učitelji, ki so poučevali v tukajšnjih šolah, so delovali narodnozavedno. Pri mladih so vzbujali veselje do branja prekmurskih in osrednjeslovenskih knjig ter sploh do slovenskega jezika v vseh vaseh naše občine od 2. polovice 19. stoletja. Čeprav je bil slovenski knjižni jezik našim ljudem težje razumljiv, so jemali v roke slovenske tiskane knjige, ki so jih dobivali s pomočjo požrtvovalnih posameznikov, zlasti knjige Družbe svetega Mohorja iz Celovca, največje slovenske založbe verskega in nabožnega tiska. Madžarske oblasti so nakup knjig zavirale, nato pa od poznega 19. stoletja odkrito preganjale tako knjige kot poverjenike. Predstavljali so jim eno najresnejših ovir pri madžarizaciji prebivalstva.

Zavzeto izdajateljsko in publicistično delo Jožefa Klekla je izredno dvignilo kulturno življenje. Po prvi svetovni vojni je število različnih kulturnih prireditev in srečanj močno naraslo. Tudi po drugi svetovni vojni se je v vasi vrnilo kulturno življenje, k razmahu katerega so pomembno prispevali novozgrajeni vaški domovi.

Na Gornji Bistrici je bil vaški dom zgrajen leta 1952, na pročelju je vzidana plošča borcem in žrtvam druge svetovne vojne. Tudi v drugih vaseh občine Črenšovci so predstavljali vaški domovi pogosto mesto, na katerem se nahajajo podobne spominske plošče z imeni žrtev druge svetovne vojne.

Dolgoletni župnik Ivan Krajnc je s poglobljenim raziskovanjem zgodovine na podlagi pričevanj, vpisov v kroniko in študije knjige Umrli v boju za svobodo ugotovil, da je bilo žrtev 2. svetovne vojne na ravni Župnije Črenšovci vsaj 94.

Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne je bil 11. septembra 2015 v okviru Tedna duhovnosti in kulture ob župnijski cerkvi Svetega križa v Črenšovcih blagoslovljen in odkrit spomenik živim in mrtvim 2. svetovne vojne. Imena žrtev na spomeniku sicer niso izpisana, saj število žrtev ni dokončno in uradno priznano. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, ki je ob tej priložnosti k spomeniku položil venec.

Spomenik je delo akademskega slikarja in kiparja Štefana Hauka in je izdelan pretežno iz oblikovnega betona, armiranega železa, prodnega kamna iz Mure in mozaičnega kamna. Simbolizira grozote, ki so se dogajale, in smrt, po drugi strani pa ponazarja, kako iz tega vznikne novo življenje in upanje. To simbolizira tudi preplet črnih in rdečih »niti«, ki povezujejo oba motiva.