BOVJAŠ MIRKO

Napisal jenamena.si on . Posted in Dogodki (splošno)

Bovjaš (mali rihtar) je zaščitni znak JENAMENA FESTA in vsako leto vabi na Jenamena fest v Črenšovce.

Jenamena fest 2009 smo posvetili zgodovinski raziskavi bovjaša in na letošnjem JENAMENA FESTU bomo predstavili knjižno publikacijo Inda je po Čerenšovcaj hodo bovjaš pa valištre okrog noso …

 

2007 2008 2010

Tudi letos bo Mirko krenil na pot. Ga želite srečati na njegovi poti in videti, kako je bovjaš v preteklosti opravljal svoje delo? Spremljajte bovjaša Mirka!.

RAZGLAS!

Jenamena kak mi je vroče. San jako žmetno klačo ali san priklačo do vas. San pa prišel pu ednon leti med vas bovnjaš Mirko, ka van man nekaj važnuga za povedati. 

Oprvin.

Kak znate de 17. državni svetek. 92 leti je minoulo, kak smo Slovenci na tun Kraji Müre pud Jugoslavijo spadnuli. Zato mo v Črenšovcaj fse fele gor držali. Ob pol petij odvečera de na Dolnjoj Bistrici pokop Maistrovoga borca, duhovnika, pa publicista Jožefa Godine, šteri je mrl pa bül zakopani v Avstriji, zaj de pa v domačo zemlo djani. Ob šestij odvečera de v kulturnoj dvorani v Čerenšovcaj okrogla miza od kulture, na šteroj du eminentni gostje gučali. Ob osmij pa de v športnun parki občinska priredijtev ob državnun prazniki z naslovon Od negda smo tü veseli, ponosni lidje. Prijte, nede van žal.

Obdrügin.

V Črenšovcaj de se ži eden den pu tun zgodo JENAMENA FEST. 5. po redi! Pa ka se ži pet lejt poznamo, bi bül pravi čas za gostüvanje! Tak mo v četrtek na odri pukazali, ka se je delalo pred gostüvanjun. Kak je oča sijni tanače daval prle kak je šal vogledi, kak je te Francek vogledi šal s kumon pa su si zgučali za ženijtev, kak je pozvačin okroug hodo, kak se je bala redijla, pa kak se je po robačo šlo. V soboto mo pa te pravo gostüvanje gor držali. Posnihalija de slovo povejdala, gostüvanjci du za prejdnjin stolon sideli, guči du se vršijli, pa snehi du venček dol jemali.

Ka van malo šče raztolmačin pu kakšen redi de se jenamena fest v Čerenuvcaj zgodu. V četrtek de najprle igra, kak san ži pravo. Ob 19. V športnun parki v Čerenšovcaj. Ob pol devetij du pa dečki iz Aeternuma spejvali. Uni van tak fajn denejo. Dalmatinske pa sakojačke. Prije pa te čüli. Nikaj nej trbej plačati.

V petek du se za deco žabe ženile. To de van takša edna predstava za deco, dele du pa deca v delavnicaj cmejere pleli pa se fele fajte delali. Ob petij odvečera du se župani, novinari pa obrtniki za labdof naganjali. Pa mlade mažoretke du skakale. Na ob sedmij de mednarodni folklorni festival. Plesci z Madžarske, pa Hrvaške du brüsili pete. Pa šče naši domači du zaplesali. Te de pa jenamena veselica, na šteruj du špilali dečki blue planet.

V soboto, kda stanete, te nazaj v Črenšovce lejko prijdete. Ži zaran du se nešterni na fuzbalskun turniri naganjali, ob pol ednij se upokojenci fküp dobijo na obedi. Kislo zelje pa pečenice du jeli. Dimeki pa Pücki, šteri majo stare bicikline, kak je, du se na reli pelali. Odvečera du se sakojačke igre godijle. Jenamena šah, jenamena balinanje, jenamena olimpijada pa jenamena vože du vlekli, ka mu vidli, što je največ graja v zadnjen leti pojo. Ob trej odvečera du stojnice postavlene, ge te lejko puno fsega vidli. Čebelare, pa kak se pozvačin delal, pa ka je znan ka de se gor djano. Večer de se šče gostüvanje za prejdnjin stolon zgodilo, pa certifikate mo podejlili rokodelkan, te mu pa du zajtra plesali na veselici tak, kak de nan Avantura špilala.

Za jesti pa piti se nej trbej bojati, ka smo koline že opravili pa po vijno smo tüdi hodili. Tak kak na gostüvanji, de sega zadosta. Külje mo kuhali, pa krapce pa kukarčne pugače, perece pa tepke.

Dosta san gučal, pa či ste si nej kaj zapomnili, man eti pelde za vas, lejko pa novine dobijte. Samo ka skunčan.

Sikak prijte na v Črenšovce na svetek v srejdo pa na JENAMENA FEST V v četrtek, petek pa soboto, 18. 19. pa 20. avgusta toga leta, ka mo fkup fse tou vidli pa doživeli, te vidli ka van nede žal. Si mu si gučali: JENAMENA KAK JE FAJN BILO, KA BI ŠČE BAR DRÜGO LETO NEJ TAK DELEČ BILO. To van garantejra bovnjaš Mirko.

 

 

KULTURNO-TURISTIČNO DRUŠTVO ČRENŠOVCI

ULICA PREKMURSKE ČETE 23
9232 ČRENŠOVCI

e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Davčna št.: 73219282
Matična številka: 5078920000 
TRR: SI56 0234 8001 3785 631 (NLB), BIC koda: LJBASI2X

KulTura

Napisal jenamena.si on . Posted in Dogodki (splošno)

(Kulturni turizem panonskega podeželja)

Projekt je sofinanciran iz naslova podukrepa Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja s strani sklada EKSRP.
Vodilni partner - ZTK Beltinci
Partnerji: Občina Beltinci, Društvo Aquila Lipovci, Občina Odranci, KTD Črenšovci, Tinekov brod s.p., Občina Velika Polana, Občina Turnišče
Trajanje projekta: od 23.04.2018 do 30.11.2018
Skupna vrednost projekta: 113.216,05

Povzetek (kratki opis) projekta

Projekt KulTura je inovativni odgovor na skupni izziv občin na področju t.i. Dolinskega (predel Prekmurja), kako povečati število obiskovalcev območja in hkrati trajno ohraniti kulturno dediščino ter trajnostno upravljati  s snovno in nesnovno kulturno dediščino. Inovativni pristop k oblikovanju novega turističnega produkta  se kaže v novi vsebini turistične ponudbe, s katero pomembno prispevamo k splošnim ciljem progama SLR LAS Pri dobrih ljudeh 2020. Novi turistični produkt KulTura na področju petih občin aktualizira  snovno in nesnovno kulturno dediščino  v povezavi z širšo naravno dediščino (Natura 2000). Uvedli ga bomo v osrednjem delu Dolinskega (del Prekmurja), ki ga zavzemajo občine Beltinci, Odranci, Črenšovci, Velika Polana in Turnišče. Z njim bomo prispevali k reševanju skupnih problemov in le-te preusmerili v izziv, tako da bomo ustvarili pogoje za razvoj kulturnega turizma na podeželju  in povečali število obiskovalcev v vseh petih občinah. Novi turistični produkt bo pomembno obogatil širšo turistično destinacijo. S kulturnimi vsebinami bomo nadgradili obstoječe turistične točke po posameznih občinah in jih tako naredili atraktivnejše za obiskovalce.

Cilji

  1. Oblikovanje novega turističnega produkta s poudarkom na naravni in kulturni dediščini na področju Dolinskega
  2. Povezovanje ponudnikov turističnih storitev v skupni nastop na trgu
  3. Povečanje znanja in kakovosti storitev turističnih in kulturnih delavcev

Glavne dejavnosti za doseganje ciljev

  • Obnova prostorov beltinskega gradu
  • Izboljšanje kakovosti turistične ponudbe z opremo
  • Organizacija prireditev, dogodkov in delavnic
  • Promocija in založništvo
  • Interpretacijske označbe naravne in kulturne dediščine
  • Priprava dokumenta Analiza naravne in kulturne dediščine območja petih občin

Pričakovani rezultati in ciljne vrednosti

  • Izboljšanje ponudbe objektov kulturne dediščine: 2
  • Vzpostavljeno partnerstvo ponudnikov turističnih storitev za enoten nastop na trgu: 1
  • Novi turistični produkt s ponudbo naravne in kulturne dediščine: 1
  • Izboljšanje znanja na področju organizacije prireditev in turističnega vodenja: 30

logo kultura w1logo kultura w2

Spominska soba Jožefa Godine na Godinovi domačiji

Napisal jenamena.si on . Posted in Dogodki (splošno)

DOLNJA BISTRICA 89, OBČINA ČRENŠOVCI

Kontakt/informacije
Dragica Godina: 03 541 73 77 ali 041 335 383
Darinka Godina: 02 570 13 95 ali 031 253 796

Godinova domačija Dolnja Bistrica 89 je bila leta 2003 vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije s področja arhitekture.

V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2013 in 100-letnice konservatorske stroke na slovenskem 22. septembra 2013 so odkrili na Godinovi hiši Jožefu Godini (Dolnja Bistrica 1898–1986, Gradec), Maistrovemu borcu za priključitev prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu v letih 1918–1919, duhovniku in publicistu, najstarejšemu sinu Marka in Marije Godina, roj. Dómaj, spominsko ploščo ob 115-letnici njegovega rojstva. Prireditev je bila povezana še z otvoritvijo spominske sobe na Godinovi domačiji s stalno razstavo o njegovem življenju in delu.

Dolnja Bistrica je bila v letih 1918–1919 prvo osvobojeno ozemlje v Prekmurju. V okviru državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 17. avgusta 2011 so bili preneseni posmrtni ostanki Jožefa Godina iz Pliberka v Avstriji v domovino, na domače dolnjebistriško pokopališče, kjer je želel biti pokopan.

K.G.